Kaj smo se naučili?

Dijaki smo se na mobilnosti v Španiji spoznali z obiranjem oljk ter pridelavo oljčnega olja. Oljke smo obirali ročno z mehanskimi pripomočki, neposredno z dreves, tako da se zagotavlja čim manjšo poškodovanost plodov. Z obiranjem je potrebno začeti sočasno z začetkom zorenja plodov, upoštevati je treba postopnost dozorevanja različnih sort, ki jih goji posamezen pridelovalec. Ko so olive pobrane, jih transportirajo do oljarne, kar smo si ogledali v drugem tednu mobilnosti. Tam smo se naučili,  kako poteka pridelava -  tako, da najprej okoliški kmetje pripeljejo svojo letino in jo stresejo v stroj za ločevanje primesi od plodov. Nato plodove razvrstijo po kakovosti, jih dajo na tehtnico in preverijo maso. Plodove nato izkoščičijo in zmeljejo. Nato smo odšli v tovarno, kjer ločujejo zmlete koščice od zmesi oliv. Zmes oliv fino zmeljejo v tekoče olje, koščice pa uporabijo za ekološko gorivo - so odličen vir, saj nimajo veliko dima. Nato olje transportirajo v drugi del tovarne skozi tanke cevi.  Olje nato pretakajo iz enega kovinskega soda v drugega in ta postopek nadaljujejo, dokler ne odstranijo vse usedline. Nato ga še enkrat prefiltrirajo. Filtriranje mora biti zelo hitro, saj sicer olje izgubi veliko hranilnih snovi. Filtrirni postopek traja ponavadi en dan. Zaradi obiska tovarne zdaj vemo tudi to, da iz filtrnega procesa dobimo tri tipe  olja: visoko kvalitetno, manj kvalitetno in slabo kvalitetno oljčno olje.

Če na koncu naredimo sklep, smo osvojili naslednja znanja:

poznamo metode obiranja oljk,

seznanjeni smo z različnimi vrstami oljk,

vemo, kaj vpliva na dobro kakovost oliv,

poznamo rastiščne pogoje oljk (nadmorska višina, klima),

vemo, kaj vse vpliva na okus, aromo in barvo oljčnega olja,

vemo, kdaj so plodovi primerni za obiranje,

poznamo metode transporta oliv do stiskalnice,

poznamo metode stiskanja in shranjevanja oljčnega olja.

Spoznali smo tudi lepote Andaluzije in obiskali nekatera kulturno-zgodovinsko pomembna mesta. V  Granadi smo videli katedralo, ki nas je impresionirala zaradi prečudovito izklesane notranjosti, trg Isabelle la Catolica, ki je dobil ime po španski kraljici. Obiskali smo tudi palačo Alhambra oziroma tako imenovano rdečo palačo.

V Cordobi smo si ogledali tudi katedralo v glavnem predelu mesta, imenovano Mosque Cathedral of Cordoba. Sprehodili smo se čez rimski most, ki je eden od zelo znanih mostov v Andaluziji. Pod njim teče reka Guadalquivir, okoli nje pa so ostanki mlinov na veter,  poraščeni z rastlinjem.

V Jaénu pa smo si ogledali katedralo Marijinega vnebovzetja, ki nas je prevzela s svojo velikostjo ter okrašenostjo. Obiskali smo tudi grad Santa Catalina, ki stoji na isto imenskem hribu, s katerega smo imeli prelep razgled na celo mesto.

Martos 14. dan

PONOVNI OBISK MESTA JAEN

Po delu na plantaži smo obiskali Jaen. Najprej smo si ogledali grad Sante Cataline, ki je igral pomembno vlogo med kristjani in muslimani. Je fascinantna lokacija, saj imaš iz gradu pogled na mesto Jaen, še posebej na mestno katedralo. Zgradil jo je Kralj Alhamar po pobudi Fernanda tretjega. V gradu se nahaja tudi eden od najboljših hotelov v Evropi, ki ga trenutno obnavljajo. Okoli gradu kroži legenda, katera pravi, da je v Magdalenini fontani živel zmaj, kateri je teroriziral vaščane in vsak dan je pojedel dve služkinji in enega kmeta. Neki zapornik je v zameno za svobodo prelesičil zmaja, da je pojedel ovco, v kateri je bil smodnik, kmalu za tem je zmaj eksplodral in tako so bili ljudje rešeni grozote. Mesto, ki kroži okoli Santa Cataline je v obliki zmaja. Na ogledu nas je v ječi prestrašil zapornik Capitan de la Guerrilla, ki je po neuspešnem poiskusu, da bi osvojil mesto Jaen, bil ujet v grajsko ječo. V svojem ujetništvu pa je pridobil veliko priljubljenost od okoliških in poljskih vojakov. Ni doživel srečnega konca, saj so ga ustrelili.

Nato nas je navdušila mestna katedrala, katera je katoliška renesančna cerkev, ki se nahaja na trgu Santa Marie. Z gradnjo so začeli leta 1949 na ostankih arabske mošeje. Zaradi konstantnih napadov so cerkev neprestano obnavljali do 16. stol. Najbolj poznani arhitekt, ki je oblikoval to cerkev je bil Andres de Vandervira. Katedrala je zares čudovita z visokimi oboki in zastal nam je dih, ko smo opazovali različne pozlačene notranje kapele.

Martos 13. dan

                                             
  PODELITEV CERTIFIKATOV

V popoldanskih urah smo imeli slavnostno podelitev certifikatov Erasmus +

 

Martos 12. dan

Transport oliv
Olive bi morale biti transportirane v nizkih in dobro zračnih kontejnerjih in obrane takoj. Podaljšamo shranjevanje ali počasno delovanje sadežev, znižuje kvaliteto olja. Oksidacija in fermentacija se kažeta v sadežih, ki so bili shranjeni v visokih in nezračnih kontejnerjih, kateri vodijo v nepravilnosti in napačne okuse. Čeprav bi bila ta metoda cenejša, se oljarji trudijo, da olive oberejo in pripeljejo v oljarno v čim krajšem možnem času, saj se jim tako ohranja kakovost olja.

Martos 11.dan

OGLED JAÉA

Po končanem terenskem delu smo si ogledali center Jaéna z dvema zgodovinsko pomembnima cerkvama Iglesia de Santa Maria in Nuestro padre Jesús Nazareno Jaén. Pot nas je peljala do Arabskega zdravilišča, ki je bilo zgrajeno v 17. stoletju. Ker nas je preganjal čas, se bomo v petek  vrnili v Jaén ter si ogledali še katedralo in muzej oljk.

Martos 10. dan

 

OBISK PROIZVODNJE

Po končanem terenskem delu smo obiskali lokalno proizvodnjo oljčnega olja Tuccioliva, ustanovljeno leta 1960. Prikazali so nam tudi postopek izdelave. Pridelava poteka tako, da najprej okoliški kmetje pripeljejo svojo letino in jo stresejo v stroj za ločevanje primesi od plodov. Nato plodove razvrstijo po kakovosti, jih dajo na tehtnico in preverijo maso. Plodove nato izkoščičijo in zmeljejo. Nato smo odšli v tovarno, kjer ločujejo zmlete koščice od zmesi oliv. Zmes oliv fino zmeljejo v tekoče olje, koščice pa uporabijo za ekološko gorivo - so odličen vir, saj nimajo veliko dima. Nato olje transportirajo v drugi del tovarne čez tanke cevi.  Olje nato pretakajo iz enega kovinskega soda v drugega in ta postopek nadaljujejo, dokler ne odstranijo vse usedline. Nato ga še enkrat prefiltrirajo. Filtriranje mora biti zelo hitro, saj sicer olje izgubi veliko hranilnih snovi. Filtrirni postopek traja ponavadi en dan. Iz filtrirnega procesa dobimo tri tipe  olja: visoko kvalitetno, manj kvalitetno in slabo kvalitetno oljčno olje. Nato strokovnjaki testirajo olje s senzoričnimi analizami. Da preverijo kvaliteto olja, ga nalijejo v segret kozarec in ga nato povohajo ter glede na vonj določijo stopnjo kvalitete. Lestvica kvalitete sega od 1 do 10. Po testih olje skladiščijo. Polnost soda lahko preverijo po oznaki količine na merilni skali. Na sodih je etiketa, na kateri so zapisani podatki: kdaj je bil sod polnjen, kdaj bo olje pokvarjeno, koliko kilogramov olja je v sodu, vrsta oljčnega olja, lot številka in različne pripombe o olju v sodu. Končna produkta sta dva: nefiltrirano ter filtrirano oljčno olje. Nefiltrirano prodajo kupcem iz drugih držav,  ker stekleničijo samo olje najboljše kvalitete. Če olja ne filtrirajo, ga morajo porabiti hitreje, saj zdrži krajši čas (nekaj mesecev), če pa je olje filtrirano, je rok uporabe daljši. V Španiji je prepovedano stekleničiti olje nizke kakovosti, saj je država znana po visoko kvalitetnem oljčem olju. V Martosu izdelujejo olje samo iz sorte Picual,  ker imata sorta po zdravstvenih raziskavah najboljše učinke.

Martos 9. dan

CORDOBA

Današnji dan nas je popeljal v Cordobo. V preteklosti je bila Cordoba zelo pomembna, ker je bila v času Rimskega imperija glavno mesto predela Espanija Betica. V 10. stoletju je postala eno največjih mest v Evropi. Tako kot preostali deli Andaluzije je bila tudi Cordoba okupirana s strani Arabskega imperija. Ogledali smo si tudi katedralo v glavnem predelu mesta, imenovano Mosque Cathedral of Cordoba. V preteklosti je bila mošeja, kjer so svoje obrede opravljali muslimani. V letu 1236  je bila mošeja spremenjena v katedralo in je še danes prostor krščanskih obredov. Sprehodili smo se čez rimski most, ki je eden od zelo znanih mostov v Andaluziji. Pod njim teče reka Guadalquivir, okoli nje pa so ostanki mlinov na veter,  poraščeni z rastlinjem. Pot nas je nato popeljala v samo mesto Cordoba, kjer smo si od blizu ogledali katedralo in opazili, kako je resnično velika z elementi evropskih arhitektov. Po končanem ogledu katedrale smo si ogledali glavni trg Plaza de las Tendillas s stojnicami. Ulice so nas vodile do trga Plaza de la Corredera, kjer so se v preteklosti odvijale bikoborbe. Zatem smo si ogledali muzej Flamenca Fosforito.

Martos 8.dan

                                                  Festival oljk 

Festival oljk v Martosu je vsako leto  zgodaj v  decembru,  z njim  proslavijo obiranje oljk. Glavni dogodek je 8.decembra, ki je tradicionalni datum za začetek obiranja oljk. Glavni dogodek se dogaja v parku, kjer zastonj delijo papirnate pakete, imenovane hoyos. V paketih dobiš kruh, manjšo stekleničko oljčnega olja, kocko posušene ribe, majhno vrečko posušenih oljk in plastenko vode. Neverjetno se nam je zdelo, da je na tisoče in tisoče ljudi čakalo v vrsti, da bi prejeli svoj paket hoyosa. Nato smo si ogledali predstavo skupine, ki je plesala flamenco in je predstavljala čudovito atmosfero za obiskovalce. Tam je bila tudi demonstracija stiskanja olja za uporabo tradicionalne stiskalnice. Ta dogodek nam je bil zelo všeč in čudili smo se, kako svečano so bili ljudje oblečeni.

  

Martos 7.dan

                                                           Večer Flamenca  

Flamenko je profesionalna umetnost, ki temelji na folklorni glasbeni tradiciji južne Španije. Najstarejši zapisi flamenka so iz leta 1774 v knjigi Las Cartas Marruecas, ki jo je napisal Jose Cadalso. Flamenko je strasten in zapeljiv ples. Na začetku je bila spremljava samo z glasom in z ritmom, ki so ga dajali z leseno palico. Ta tihi način izvajanja plesa se imenuje Palo septos. Flemenko je zgrajen iz štirih elementov - iz kante voice, baile-dance, tokue- guitar in jaleo, kar  pomeni obujanje pekla. Za ta ples uporabljajo ploskanje, topotanje z nogami in vriskanje. Jaleo predstavlja dva plesalca in občinstvo, ki sodeljuje z njima. Flamenko se je najbolj razvil v Andaluziji in je bil ples Romov. Na začetku se ga je plesalo samo po domovih in privatnih srečanjih. Njihova skrivnostna glasba in stimulativni način plesanja je kmalu privabil romantične pisatelje 18. in 19. stoletja. Flamenko je spontan ples, ki nima določenega časovnega obdobja,  ima pa različne varijacije  in nosi bogato zgodovino Španije.

Martos 6. dan

Ogled Granade

V letu 1711 so Arabci osvojili Granado. V osmem stoletju so se Arabci začeli naseljevati v Španiji, kjer so tukaj pustili res velik pečat na področju arhitekture in umetnosti. Hiše imajo notranje dvorišče, na katerem so čudoviti vrtovi in  vodometi, ki hladijo v poletnem času. Simbol mesta je granatno jabolko, ki je prisotno povsod po mestu - na hišah, v kipih itd. Na ulicah so ženske, ki ponujajo vejice rožmarina in ti pod pretvezo, da je zastonj, napovedo prihodnost, v zameno pa potem zahtevajo denar. Glavna ulica mesta se imenuje Carrer del Darro in je modernejši del mesta. Videli smo katedralo, ki nas je impresionirala zaradi prečudovito izklesane notranjosti. Zanimivost Granade je, da imajo Arabci še vedno močan vpliv - v trgovini za spominke lahko najdeš krščanske spominke in mandale. Videli smo tudi trg Isabelle la Catolica, ki je dobil ime po španski kraljici, ki je ponovno zavladala španskemu delu, ki je bil v lasti Arabcev. Isabella je bila tudi tista, ki je omogočila ekspedicijo Krištofa Kolumba. Zaradi tega je obogatila svoje kraljestvo. Obogatela je, saj je bilo zlato prinešeno iz Južne Amerike. V Granadi je še posebno prisoten ples flamenco in pravijo, da je ravno v Granadi ta ples uprizorjen najbolj strastno. Obiskali smo tudi palačo Alhambra oziroma tako imenovano rdečo palačo. Pred utrdbo je bila že prej zgrajena manjša opustošena utrdba, dokler ni kasneje prvi emir Granadskega emirata Mohamed prvi na njenem mestu zgradil obzidja in svoje palače. Kasneje je bila preurejena v kraljevo palačo španske kraljice Isabelle la Catolice. Palača je zgrajena tako, da ima arabske gradbene elemente, vendar je notranjost preurejena v krščansko. Ena od zanimivosti Granade je, da ljudje živijo v jamah. Legenda pravi, da so muslimani, ko so bežali pred Španci, pustili za sabo svojo služinčad in dragulje, zato ljudje še kar živijo v jamah, saj iščejo izgubljene dragulje. Ogled nam je bil všeč in uživali smo v prijetnem vremenu. 

Martos 5. dan

Casa municapital de cultura Martos

Hiša culture Martos

Obiskali smo Hišo kulture. Najprej je bila namenjena bogatemu poročenemu paru, kasneje pa so jo renovirali v knjižnico in Hišo kulture. Zgrajena je bila v 20. stoletju. Zgradil jo je znani arhitekt Anibal Gonzalez. Za tisti čas je bila hiša zelo moderna, saj ima notranje ogrevanje in električno napeljavo že skrito v stene. Ima tudi knjižnico za majhne otroke, ki je odprta cel dan, knjižnico za odrasle, knjižnico za otroke in sobo z računalniki, ki jo lahko uporabljajo vsi, čeprav niso člani, kar pomeni, da so zelo ustrežljivi. V spodnjem delu je pisarna, včasih verjetno prostor za čajanke. Zgrajena je, kot bi gledali mozaik, vendar je naslikano. Na stenah so slike, ki nas spominjajo na realne okvirjene slike. Prikazujejo delček pokrajine Alehambre v Severni Afriki. V spodnjem delu, kjer je bil včasih prostor za služinčad, imajo zadaj prostor za druženje in konference.

Hiša nam je bila zelo všeč zaradi njene barvitosti in zgodovine. 

Obiskali smo tudi butično slaščičarno Pastelerija- Principe v Martosu in gospoda Alfonsa, pri katerem so se dijaki že dvakrat izobraževali.